Sajenje jagod

SAJENJE JAGOD

POTREBNI MATERIAL ZA SAJENJE JAGOD

• sadika jagode
• lopata
• vrtna zemlja
• naravno gnojilo ali hlevski gnoj
• šota in kompost
• škarje za obrez

PRIPRAVA NA SAJENJE JAGOD

• Jagode potrebujejo sončno lego, tla naj bodo srednje težka z veliko humusa.
• Za optimalno rast in tvorjenje plodov potrebujejo jagode optimalno zalogo hranil, zato gredico že pred sajenjem dobro pognojimo z naravnim organskim gnojilom in humusom.
• V sadilno meso pa za boljše ukoreninjanje dodamo še kvalitetno vrtno zemljo.  
• Tako kot ostala jagodičevja tudi jagode potrebujejo veliko vlage, zlasti ob cvetenju in razvijanju plodov.
• Jagode potrebujejo rahlo kisla tla, zato običajni zemlji dodamo probližno 20% šote.
• Predposevki jagodam naj ne bo zelenjava, ki jo napadajo iste bolezni kot jagode, kot so paradižnik paprika, kumare, kriompir, jajčevec, koruza.
• Lahko pa jagode sadimo v sosedstvu s česnom, čebulo, tudi solato. Česen še izboljša okus jagodam in odganja bolezni.

SAJENJE JAGOD

• Sadike jagod sadimo na razdalji 25-35 centimetrov, če pa se odločite za grebene, naj bodo ti visoki okoli 30 centimetrov in široki okoli pol metra.
• Če jagode saditmo spomladi, to je vzgojene v lončkih in imajo že cvetove ali celo plodove, jih lahko brez težav presadimo na vrt, če so sadike krepke. Če pa so bolj slabotne, je najbolje, da odstranimo vse plodove in delno tudi cvetove. Na ta način se bo okrepil koreninski sistem in bodo pozneje bolje rasle.
• Sadiko jagode previdno vzamemo iz lončka, grudo pustimo nedotaknjeno in posadimo v jamice, ter grudo založimo s kvalitetno vrtno zemljo, tako bo jagoda skoraj nemoteno nadaljevala rast. V času cvetenja je namreč sadika občutljiva na posege.
• Jagode lahko zastiramo bodisi z namenasko črno folijo z luknjami, za zastirko pa lahko uporabimo tudi slamo ali pokošeno travo. Zastirka bo preprečevala uhajanje vlage, plodovi ne bodo mokri in umazani in tudi sicer se bodo jagode hitreje posušile, posledično pa bo manj plevela in bolezni.
• Jagode v rastni dobi večkrat pognojimo z organskim gnojilom in specialnimi gnojili za jagode.
• Jagode potrebujejo največ kalija, malo manj pa dušika in fosforja. Kalij je še posebej pomemben pri cvetenju ter zorenju. 
• Sledi rahljanje prsti okoli grmičkov, razen če uporabljate zastirko.
• Jagode bodo sicer dobro uspevale tudi v posodah, bodo pa potrebovale več gnojenja, kot če bi rasle na vrtu.
• Še pesebej atraktivne so obešanke z jagodami, ki so hkrati okras in zaželeno sadje. Pri jagodah v obešankah poganjke jagod-živice pustimo, na njih se razvijajo cvetovi in novi plodovi. Za uspeh je potrebna dovolj velika posoda in skrbno zalivanje in dognojevanje.

Opis je pripravila: Anica Brinc, ing. kmetijstva